Okrogla miza: Z mojstrsko šolo do usposobljenega kadra

Krško, 31. maj 2018 - V organizaciji slovenskih partnerjev projekta MASTER 5 - Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško, Občine Krško in Šolskega centra Krško-Sevnica je 31. maja potekala prva tematska okrogla miza z naslovom »Z mojstrsko šolo do usposobljenega kadra«. Prisotni so se strinjali, da je premalo ustrezno usposobljenega kadra. Slovenija nima programa na področju dodatnega izobraževanja in usposabljanja po končani srednješolski stopnji, ki bi bil primeren za pridobitev dodatnih znanj za potrebe obrtnih poklicev, in to vrzel bi lahko zapolnila mojstrska šola. Vsekakor pa bo potrebna reforma izobraževalnega sistema, so se strinjali tako predstavniki podjetništva, šolstva, lokalne samouprave in obrtno-podjetniške zbornice.

Svoje poglede in izkušnje so predstavili podjetniki Igor Arh iz Metalike d.o.o., Robert Pustavrh iz podjetja Tips d.o.o., podjetnica in frizerska mojstrica Anamarija Danko, direktorica občinske uprave Občine Krško Melita Čopar, predstavnika Šolskega centra Krško-Sevnica, in sicer direktorica Erna Župan Pirkovič in profesor Franci Uduč ter vodja oddelka javnih pooblastil, kamor sodijo tudi mojstrski izpiti iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Božena Germelj Drstvenšek in kot moderatorka ter vodja projekta Janja Starc z Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško.

Govorili so o trenutni situaciji na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, možnostih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja po končanem poklicnem in srednješolskem izobraževanju z namenom, da se izboljšajo možnosti zaposlovanja ter kariernega razvoja posameznika. Skozi projekt, ki je v prvi vrsti namenjen malim in srednje velikim podjetjem, obrtnikom v partnerstvu z lokalno skupnostjo, izobraževalnimi ustanovami bodo skozi dualni sistem – učenje na delovnem mestu - oblikovali model mojstrske šole po nemškem vzoru. V projektu sodelujejo Nemčija, Slovenija, Hrvaška in Srbija, kjer z izjemo Nemčije opažajo veliko vrzel ustrezno usposobljenega kadra, ki končajo poklicno in srednjo šolo.

»Obrtni poklici niso cenjeni«

Dejstvo, da gospodarstvu primanjkuje usposobljenega kadra, je splošno znan globalni problem sodobnega gospodarstva. Podjetniki so na okrogli mizi dejali, da potrebujejo vsaj tri do štiri leta, da kader usposobijo za samostojno vključitev v delovni proces, kar sta potrdila tako Arh in Pustavrh. Zavedajo se in hkrati tudi obžalujejo dejstvo, da danes v družbi tehnični oz. obrtni poklici niso cenjeni. Tega se še kako zaveda Dankova saj je mojstrski izpit pridobila tudi zaradi vzora in spodbude njene delodajalke. Veseli jih dejstvo, da je v zadnjem času veliko sodelovanja gospodarstva in šolstva, vendar pa menijo, da je šolski sistem potrebno spremeniti in prilagoditi tako, da bo ta vzgajal kadre po meri gospodarstva in za gospodarstvo.

Jeseni bodo v ŠC Krško - Sevnica začeli z vajeniškim sistemom

Potrebno je veliko promocije za naravoslovne poklice in spremeniti miselnost, predvsem staršev, da vsi otroci pa ravno ne morejo biti zdravniki, pravniki in podobno. Predstavniki šole so povzeli sedanji šolski sistem, ki delno temelji na dualnem izobraževanju, bi pa bilo potrebno tega še več, da se lahko usposobi kader za potrebe gospodarstva, ta možnost obstaja tudi s pomočjo vajeniškega programa, ki bo jeseni zaživel tudi v Krškem, je dejala direktorica Župan Pirkovičeva.

OZS ima javno pooblastilo izvajanja mojstrskih izpitov, ki pa žal zaradi prevelike deregulacije poklicev ni »zanimivo«, si pa mojstri pridobijo znanja za kvalitetnejše delo. Predstavnica OZS Germelj Drstvenškova je dejala, da na žalost mojstrov ni veliko, si pa želijo, da bi se to spremenilo.

Krška občina sofinancira različne programe za usmerjanje v tehnične poklice

Občina Krško, ki je tudi partnerica projekta Master 5, se zaveda kadrovskega problema in ravno zato s številnimi ukrepi, kot so sofinanciranje počitniškega dela, uvedba predmeta robotike v osnovne šole krške občine, sodelovanje v projektih nagovarja mlade za poklice zaposljive v lokalnem okolju. Direktorica občinske uprave Melita Čopar je izpostavila tudi pomen vseživljenjskega učenja. V Sloveniji obstaja vrzel izobraževanja po končanem srednješolskem izobraževanju, ki bi usposabljala kader za gospodarstvo, in ravno z mojstrsko šolo bi posameznik pridobil potrebne kompetence za samostojno delo (usposobljen na delovnem mestu) in končana mojstrska šola bi mu služila kot priprava na mojstrski izpit. V programu mojstrske šole bo poudarek na praktičnem usposabljanju in na izobraževanju iz vsebin, ki jih pokriva mojstrski izpit (poslovodsko-ekonomske, strokovno teoretične in pedagoško-andragoške).

Zaključek: za ustrezno usposobljen kader nujna reforma izobraževalnega sistema

Prisotni so se strinjali, da imamo premalo ustrezno usposobljenega kadra. Usposabljanje na delovnem mestu (dualno) bi bilo nujno potrebno na vseh stopnjah oz. ravneh izobraževalnega sistema. Slovenija nima programa na področju dodatnega izobraževanja in usposabljanja po končani srednješolski stopnji, ki bi bil primeren za pridobitev dodatnih znanj za potrebe obrtnih poklicev in to vrzel bi lahko zapolnila mojstrska šola, ki bi v prvi vrsti služila pridobivanju znanj za samostojno delo in podjetniških znanj, kar so sodelujoči podjetniki izpostavili kot problem sedanjega šolskega sistema, saj teh vsebin ni zadosti. Mojstrska šola bi bila priprava za opravljanje mojstrskega izpita. Strinjali so se, da je nujno potrebna reforma izobraževalnega sistema, ki bo usposabljal kader za gospodarstvo. Izpostavili so tudi pomembnost promocije zaposljivih poklicev v domačem okolju. Slovenija pilotno uvaja vajeništvo, ki bi ga bilo potrebno uvesti za vse obrtne poklice. Ob koncu so bili vsi enotni, da bo morala Slovenija podpreti izvajanje mojstrske šole po modelu, ki bo narejen skozi projekt.