Črno-belo bogastvo s Krškega polja kot podjetniška in turistična priložnost

Krško, Leskovec pri Krškem, 19. januar 2018 – Občina Krško, Posavski muzej Brežice, Kmečka zadruga Sevnica, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev in Kunst 1966, d. o. o., želijo krškopoljca, edino slovensko avtohtono pasmo prašiča, razviti v podjetniško in turistično priložnost. Zato so pripravili skupni projekt Črno-belo bogastvo s Krškega polja, s katerim se bodo prijavili na javni poziv Operacije za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Posavje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Cilj je obuditi pomen edine avtohtone pasme ter oblikovati nove podjetniške priložnosti in razvoj novega turističnega produkta.

Kot je na predstavitvi projekta poudarila Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, je KRŠKOPOLJEC – edina slovenska avtohtona pasma prašiča, živa kulturna dediščina Posavja, samooskrbna, podjetniška in turistična priložnost. Tako je povezovanje dediščine in sodobnosti edina prava pot, še posebej v letošnjem Evropskem letu kulturne dediščine.

Dr. Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice je skozi raziskovalne rezultate s fotografijami in predmeti predstavila dediščino krškopoljca. Poudarila je, da ima v Sloveniji prašičereja večstoletno tradicijo. Na območju Dolenjske in Posavja je bila na kranjski (tj. dolenjski) in štajerski strani priljubljena domača pasma krškopoljski ali črnopasasti prašič, za katerega sta značilni črna in bela barva. Prašiča niso zaklali, ampak je moral umreti; častili so ga kot malokatero domačo žival. Je simbol obilja, bogastva, sreče in zadovoljstva. Za njegovo zdravje in dobro rast so se v priprošnjah zatekali k sv. Antonu, ki god praznuje 17. januarja,« je še dodala Počkarjeva.

Kot je poudarila mag. Janja Jordan z Občine Krško, želijo s tem projektom povezati vse partnerje, da bi skupaj na vseh ravneh oblikovali novo zgodbo bogate dediščine, tako z vidika rejcev, gostincev in novih turističnih produktov.

Po besedah mag. Andreja Kastelica iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, ki je hkrati izvajalec selekcijskih opravil društva, je vloga zavoda in društva v povezovanju z drugimi partnerji v projektu. Kajti prav povezanost je tista, ki bo omogočila ohranitev še vedno ogrožene in edinstvene krškopoljske prašičje pasme, predvsem pa spodbudila k večji prepoznavnosti krškopoljca. Franc Ivanšek, ki vodi Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, pa je poudaril, da je društvo že registriralo blagovno znamko Mesnine krškopoljskega prašiča.

Po besedah Barbare Mlakar Krajnc iz Kmečke zadruge Sevnica se v njihovi zadrugi zavedajo, da mesnine krškopoljskega prašiča slovijo kot odlične zaradi večjega deleža čvrste maščobe, ki daje predvsem suhomesnim izdelkom sočen in aromatičen okus, zato so se odločili, da sodelujejo v projektu za dvig prepoznavnosti edine avtohtone pasme.

Srečanje so zaključili z licitacijo krače, katere izkupiček je šel Društvu rejcev krškopoljskih prašičev, in z raznolikim kulinaričnim doživetjem krškopoljskega prašiča, ki ga je pripravila Gostilna Kunst.