Invazivne rastline in nujni ukrepi za preprečevanje širjenja

Več let smo priča pojavu širjenja invazivnih rastlinskih vrst na območju naše občine. Gre za rastline, ki s svojo invazivnostjo izpodrivajo domorodno vegetacijo, ob tem pa lahko povzročajo gospodarsko škodo, nekatere pa so tudi alergene. Izmed invazivnih rastlin na območju Slovenije so najbolj problematične ambrozija, japonski dresnik, žlezava nedotika in kanadska ter orjaška zlata rozga. Lastnike zemljišč pozivamo, da ambrozijo in druge invazivne rastlinske vrste redno odstranjujejo.

V poletnem času zacveti tudi ambrozija ali pelinolistna žvrklja, ki je zelo alergena rastlina in vpliva na zdravje ljudi, predvsem tistih, ki imajo težave z dihanjem. Z namenom preprečevanja širjenja te rastline v Sloveniji velja Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS št. 63/2010).

Zaradi škodljivosti ambrozije in na podlagi uredbe lastnike zemljišč pozivamo, da ambrozijo redno odstranjujejo še predno preidejo v fazo cvetenja. Najučinkovitejše ukrep uničevanja rastlin ambrozije je puljenje mladih rastlin preden se močno ukoreninijo. Le-to je potrebno izvesti dokler so manjše in ga ponavljati vse dokler vznikajo nove rastline. Na gradbiščih in nekaterih drugih nekmetijskih površinah lahko kot ukrep za omejevanje kaljenja semen uporabimo tudi mulčenje. Na večjih površinah pa izvajamo košnjo s ciljem preprečevanja tvorjenja semen in izčrpavanja rastlin. Košnja oz. rezanje naj poteka čim bližje tlemi, tako da zmanjšamo možnost obraščanja. Zatravljene površine ob cestah naj bi prvič pokosili v juniju, ko je večina rastlin že vzniknila, drugo košnjo izvedemo tik pred začetkom cvetenja rastlin (avgusta), zadnja košnja pa bi morala biti vedno izvedena preden dozori seme (od septembra do oktobra). Ko semena dozorijo, zaključimo s košnjo, saj se na tak način semena lažje širijo v ozračje in na druga območja.

Pri mnogih ljudeh stik kože z rastlino ambrozije povzroči alergene reakcije, zato se mora pri odstranjevanju rastlin to preprečiti. Zavarujemo se z oblačili, ki pokrijejo izpostavljene dele telesa ter z rokavicami. V času tik pred cvetenjem, kot tudi med cvetenjem, svetujemo da si s protiprašno masko zaščitite dihala, oči pa z uporabo očal. Cvetoče rastline je bolje uničevati popoldne, ko je koncentracija peloda najmanjša, glavnina cvetnega prahu se namreč sprošča zjutraj oziroma takoj po dežju. Rastlin ne kompostiramo, saj semena ohranjajo zelo dolgo kaljivost, in jih tudi temperature v kompostu ne uničijo. Zato priporočamo, da se rastline rajši zažiga. Stroje in orodja, ki jih uporabimo za zatiranje ambrozije v sezoni cvetenja, je treba očistiti, da preprečimo širjenje semen.

Za odstranjevanje pelinolistne ambrozije morajo poskrbeti lastniki zemljišč. V primeru, da lastniki ne izvedejo odstranjevanja se lahko poda prijava na Fitosanitarno inšpekcijo, ki bo nato ukrepala na podlagi prej omenjene Odredbe.

Zaradi škodljivosti ambrozije in na podlagi te odredbe lastnike zemljišč pozivamo, da ambrozijo redno odstranjujejo. Rastlino je potrebno čim prej izpuliti s koreninami. V primeru večjih rastlin je potrebna večkratna košnja pred cvetenjem. Košnja med cvetenjem se odsvetuje, saj s košnjo med cvetenjem lahko povzročimo, da se bodo pelod in semena še bolj razširila. Necvetoče rastline odstranimo na kompost ali v posode za organske odpadke. Cvetoče rastline je treba uničiti, tako da se prepreči nastanek semena oziroma da semena ne morejo več kaliti. Najbolj primeren način je, da takšne rastline sežgemo.

In še nekaj preostalih invazivnih rastlin:

Veliki pajesen – več o invazivki

Japonski dresnik – več o invazivki

Kanadska zlata rozga – več o invazivki

Orjaška zlata rozga – več o invazivki

Žlezava nedotika - več o invazivki

Da bi zmanjšali širjene invazivnih rastlinskih vrst, občanom svetujemo, da vrt polepšajo z domorodnimi vrstami rastlin. V vrtovih naj ne gojijo morebitno invazivnih tujih rastlin ali vsaj preprečijo nastanek njihovih plodov. Ostankov z vrta ne odlagajo v naravo. Če se po gradbenih delih ali na ogolelih površinah pojavijo invazivne tujerodne rastline, priporočamo, da jih odstranijo, saj hitro ukrepanje zmanjša stroške odstranjevanja. Ostanki dresnikov in semenečih tujerodnih vrst ne kompostiramo, ampak jih je potrebno sežgati.

Več o tem kako lahko pomagate preprečiti širjenje tujerodnih vrst na povezavi.

Priporočila za preprečevanje naselitve in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin po poplavah - brošura

Invazivne rastline in kmetijstvo – brošura

Invazivne tujerodne vrste rastlin: kako lahko škodujejo vašemu zdravju – letak

Invazivne vrste - poster

Več informacij:

Služba za varstvo rastlin na KGZS – Zavodu Novo mesto

www.tujerodne-vrste.info

www.invazivke.si