Ob 130-letnici pričetka županovanja dr. Janeza Mencingerja odkrili njegov doprsni kip

Letošnje leto mineva 130 let od pričetka županovanja dr. Janeza Mencingerja v Krškem. V poklon njegovemu življenju in delu  smo v sredo, 5. junija, v Gaju zaslužnih občank in občanov v krškem mestnem parku odkrili doprsni kip, ki ga je na pobudo predlagatelja postavitve krškega odvetnika Iztoka Starca izdelal akademski kipar Mik Simčič.

Dr. Janez Mencinger je bil odvetnik, pisatelj, pesnik, prevajalec, borec za slovenski jezik, narodnjak in politik. Bil je ena najpomembnejših osebnosti Krškega in okoliških krajev ob prelomu 19. in 20. stoletja. Rojen v vasi Brod v Bohinjski dolini, je v Krškem živel in delal trideset let ter tako zaznamoval naše mesto.

»Užival je vsesplošen ugled in neomajno spoštovanje. S svojo premišljujočo naravo, izobrazbo in vsesplošno razgledanostjo, dostojanstvom, ki ga je izžareval, s svojim pisateljevanjem in zavzemanjem za slovenski jezik ter narodnim prebujanjem Slovencev je segal zunaj svojega časa in okolja, v katerem je živel in delal do svoje smrti,« je v svojem govoru njegovo vlogo poudaril župan Mestne občine Krško Janez Kerin.

Dr. Janez Mencinger se je v Krško preselil novembra 1882. Leta 1887 je kupil hišo, kjer je živel in imel odvetniško pisarno. Danes je ta hiša, ki je v celoti obnovljena in v lasti Mestne občine Krško, poimenovana kot Mencingerjeva hiša. V njen je leta 1912 tudi umrl.

Župan Janez Kerin je zbranim opisal Mencingerjevo pot županovanja v Krškem: »Konec leta 1893 so ga krški občinski odborniki nagovorili, naj kandidira za župana. Kljub svojemu upiranju je bil izvoljen z večino in z letom 1894 začel županski mandat. V občinsko upravo je vpeljal slovenščino, kar je bilo za tiste čase pogumno dejanje. Zavzemal se je za uporabo slovenskega jezika v družbenem, šolskem in gospodarskem življenju. Dr. Mencinger je dal izdelati nov občinski pečat s – poleg nemškim – še slovenskim napisom, s čimer se je takrat lahko ponašalo le malo mest na Kranjskem. Ustanovil je odbor za polepšanje mesta in podpiral revne študente.«

Kot pisatelj je Mencinger v Krškem ustvaril svoja najpomembnejša dela, med njimi roman "Abadon" in potopisni roman "Moja hoja na Triglav", ki velja za njegovo literarno oporoko ter nedokončane »Meniške spomine«, ki jih je začel snovati in pisati za svojo sedemdesetletnico, vendar jih do svoje smrti ni dokončal in nikoli objavil.

»Bil je in bo ostal eden od velikanov naše literarne in narodne zgodovine; eden od velikih in znamenitih mož, ki so prebivali, delali, umrli in bili pokopani v Krškem. Z današnjim slavnostnim odkritjem doprsnega bronastega kipa dr. Janezu Mencingerju v Gaju zaslužnih občank in občanov se Mestna občina Krško poklanja svojemu velikanu, častnemu meščanu in županu. Njegov spomin bo za vedno del naše literarne in narodne zgodovine,« je še dodal župan Mestne občine Krško, ki je ponosen, da je bil Mencinger naš meščan in krški župan.

Dr. Janez Mencinger si je s svojim delom hitro pridobil sloves dobrega odvetnika, po vzgledu sokrajanov pa se je navdušil tudi nad vinogradništvom, zato je kupil posest na Trški Gori, kjer je pogosto gostil slovenske izobražence.

»V pravniških krogih svojega časa je bil znan kot pošten, razgledan in izvrsten odvetnik, ki je stranke spretno zastopal skladno z lastnim občutkom pravičnosti. Imel je posluh za ljudi in je svoje storitve računal upoštevajoč finančne zmožnosti strank. Bil naj bi poosebljena poštenost, lahko bi rekli, da je bilo njegovo življenje vzor siceršnjih zahtev današnjega kodeksa odvetniške poklicne etike, ki ureja delo nas odvetnikov,« je poudaril predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman in dodal, da je bil Mencinger priljubljen pri sodnikih, saj je s svojo veselo naravo in smislom za besedo znal tudi resna in suhoparna dejstva predstaviti v obliki pripovedi ali na humoren način. Odkritje doprsnega kipa Janeza Mencingerja je na svojevrsten način poklon odvetniškemu poklicu, je prepričan Starman: »Zato smo slovenski odvetniki ponosni, da so iz naših vrst izšli tako izjemni in pomembni možje za našo narodnostno zgodovino in slovenski jezik, kot je to bil dr. Janez Mencinger«.

Mednarodno uspešen akademski kipar, slikar in scenograf Mik Simčič, avtor Mencingerjevega doprsnega kipa, je orisal način in delo, s katerim je poskušal pričarati lik dr. Janeza Mencingerja, slokega in visokega človeka, ki je bil prepoznan po svojem posebnem pokrivalu, širokem klobuku in dolgi bradi. »Velik izziv je za kiparja izdelati portret tako raznolike in markantne osebnosti na eni strani, po drugi strani pa hvaležna naloga, saj je svojo bogato notranjost kazal navzven,« je dejal Simčič, ki je doprsni kip postavil na diagonalni podstavek, s katerim je želel opozoriti na odprtost tega človeka, čigar vrata so bila odprta za vsakogar. Ko stopamo proti portretu, se ta s svojim oprsjem obrača diagonalno proti prihajajočim. Poleg tega je oprsje diagonalno in asimetrično, s čimer je želel kipar izpričati njegovo nekonvencionalnost in posebnost. Na eni strani oprsje poteka preko podstavka, na drugi strani se zoži, kar nam daje slutiti o perspektivi tega lika in lahko razumemo njegovo prostorsko in časovno vpetost. »Portret je izdelan po principu francoskega kiparja Rodina, njegova površina je rahlo razbrazdana, dinamična, saj se portret modelira v glini – blatni zemlji, ki nas nagovarja, da v njej pustimo odtise svojih rok, za razliko od kamna, ki se brusi in gladi. V površino se sčasoma ujame patina, ki govori o barvitosti bronastega ulitka in mu daje poseben šarm,« je svoje delo opisal Simčič.

Prireditve ob odkritju kipa, ki jo je povezovala Petra Rep Bunetič, sta se udeležila tudi Mencingerjeva sorodnika, za glasbeni vložek je poskrbel trobilni kvintet orkestra Slovenke vojske, obiskovalcem pa so se v mestnem parku pridružili že v gaj umeščeni znameniti Krčani Josipina Hočevar (upodobila Klavdija Mirt), Adam Bohorič (Boštjan Arh) in Jurij Dalmatin (Lovro Jurečič).