Svetovni dan podnebnih sprememb - 15. maj

15. maja se po vsem svetu zaznamuje svetovni dan podnebnih sprememb. Namen tega dne je opozoriti javnost na čedalje očitnejše podnebne spremembe, ki so posledica človeške dejavnosti.

Podnebne spremembe so vse bolj očitne. Meritve kažejo na znaten trend dvigovanja temperature v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji in podnebne spremembe že vplivajo na življenje pri nas. Število ekstremnih vremenskih dogodkov se tudi v Sloveniji povečuje; vse pogosteje beležimo poletne suše in izjemne padavine, ki lahko povzročijo hude nevšečnosti. Spreminja se padavinski režim, krajšajo se zime ter povečujejo se naravne nesreče.

Dejstvo je, da podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, lahko pa jih ublažimo in upočasnimo. Da bi preprečili katastrofalne posledice podnebnih sprememb velikega obsega, je potrebno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Nekaterim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne bomo mogli izogniti in se jim moramo prilagoditi.

Vpliv podnebnih sprememb na turizem

Turizem je predvsem zaradi z mobilnostjo povezanih emisij toplogrednih plinov dejavnost z velikim vplivom na podnebne spremembe. Hkrati pa posledice podnebnih sprememb povsod po svetu že danes spreminjajo konkurenčnost turističnih destinacij in vplivajo na turistične tokove, kar se bo v primeru neuspešnega blaženja podnebnih sprememb v prihodnje še stopnjevalo. Vremenski pogoji vplivajo na človekovo ugodje, zato je podnebje ključni del turistične ponudbe vsake destinacije. To velja tudi za destinacije, kot je Krško, ki obiskovalce vabijo na različne prireditve na prostem ter k športno-rekreacijskim aktivnostim v naravi.

Podnebje v mestni občini Krško se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja že segrelo za 1,8 °C, letna količina padavin se je zmanjšala za skoraj 10 %, količina novozapadlega snega se je prepolovila. Trend segrevanja se bo v prihodnosti nadaljeval. Sredi stoletja bo povprečna temperatura zraka lahko še za 1,7 °C višja, kot je danes. Poleti se bo povečevalo število vročih dni s temperaturo nad 30 °C, vročinski valovi bodo pogostejši, močnejši in daljši.

Poletna vročina bo pri turističnih aktivnostih na prostem vse neprijetnejša, še posebej v urbanem okolju. Destinacija bo soočena s potrebo po razvoju poletne turistične ponudbe, ki bo manj občutljiva na poletno vročino. Pri tem lahko nadgrajuje ponudbo kulturnega turizma v zaprtih prostorih, predvsem pa izkoristi neizkoriščeni potencial ureditve naravnih kopališč in razvoja turizma na podeželju, kjer je vročina manj neprijetna kot v mestu.

V čedalje bolj vročih poletjih se bo povečeval tudi vročinski stres na delovnem mestu za turistične delavce. Povečevala se bo tudi potreba po toplotni izolaciji in klimatizaciji stavb (turističnih namestitev, muzejev, gostinskih lokalov ipd.) in s tem stroški turističnih ponudnikov.

Destinacija se bo v naslednjih desetletjih segrevala tudi v preostalih letnih časih. V toplejših pomladih in jesenih se bo zmanjšal občutek mraza pri aktivnostih na prostem in ogrevanje destinacije lahko v teh letnih časih poveča njeno privlačnost. Pogoji za zimske aktivnosti na prostem pa se v destinaciji ne bodo bistveno izboljšali, saj bo namesto snega pozimi čedalje pogosteje padal dež. Z višanjem zimske temperature se bo nadaljeval trend krajšanja kurilne sezone in zmanjšali se bodo stroški turističnih ponudnikov za ogrevanje stavb.

Povišanje temperature in spremenjeni padavinski vzorci bodo vplivali na naravo v destinaciji, ki je za turizem neprecenljiv razvojni vir. Lahko se poslabša biotska raznovrstnost in stanje gozdov, ki pokrivajo 43 % površine občine. Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na kmetijsko pridelavo in s tem na gastronomsko ponudbo na osnovi lokalnih pridelkov. Spremenjeni klimatski pogoji lahko ogrozijo pridelavo oz. kakovost domačih vinskih sort in drugih tradicionalnih kmetijskih pridelkov.

Kakšna je razlika med prilagajanjem in blaženjem?

Prilagajanje pomeni predvidevanje škodljivih učinkov podnebnih sprememb in ustrezno ukrepanje, da bi preprečili ali zmanjšali škodo. Med primere prilagoditvenih ukrepov spadajo obsežne infrastrukturen spremembe, kot je gradnja zaščit pred naraščanjem morske gladine in spremembe vedenja pri posamezniku, ki zmanjša količijo zavržene hrane.

Blaženje pa pomeni omejevanje vplivov podnebnih sprememb s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v ozračje. Blaženje se doseže z omejevanjem virov ter plinov, npr. s povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov ali vzpostavitvijo čistejšega sistema mobilnosti.

Kaj lahko storimo sami kot posamezniki in/ali kot turistični obiskovalci?

S preprostimi spremembami svojih navad lahko preprečimo nastanek toplogrednih plinov, ne da bi pri tem poslabšali kakovost življenja: