Krški svetnki sprejeli zaključni račun proračuna za leto 2016
Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Krško so na včerajšnji 22. redni seji med drugim sprejeli zaključni račun proračuna Občine Krško za leto 2016, predlog Celostne prometne strategije občine Krško pa tudi sklep o podelitvi priznanj Občine Krško za letošnje leto.
Kot je svetnicam in svetnikom pojasnil župan občine Krško mag. Miran Stanko, je bilo v letu 2016 realiziranih za 32 milijonov evrov prihodkov in 31, 3 milijona odhodkov. Med večjimi projekti oz. naložbami leta 2016 je gotovo nadaljevanje gradnje krške obvoznice z izgradnjo tretjega mostu čez Savo, zaključena je bila 3. faza obnove največje osnovne šole v občini Krško OŠ Jurija Dalmatina Krško, začeli so z energetsko sanacijo telovadnice in vrtca pri OŠ Koprivnica, začeli z obnovo in dozidavo vrtca Pika Nogavička pri OŠ Leskovec pri Krškem, začeli z gradnjo krožišča Dorc na cesti Brestanica – Podsreda, nadaljevali z aktivnostmi za širitev oz. dograditev Valvasorjeve knjižnice v Krškem na obstoječi lokaciji, zaključili obnove večjega števila cestnih odsekov, kot so Senovo – Belo, Krško – Brestanica, Šutna – Trebelnik; zagotovili nova parkirišča pri gradu Rajhenburg, nove kilometre kolesarskih poti, tudi skozi predor nekdanje ozkotirne železnice v Brestanici), nove priključke širokopasovnih povezav (konec leta 2016 je bilo na omrežje priključenih 2324 uporabnikov), sanirali številne plazove ((Drenovec v KS Senuše, Sajovec v KS Brestanica, Kalce II, plaz pri OŠ Koprivnica) in usadov (Raka, Čele); nadaljevali z obnovo tržnice na Vidmu, ki se bo z ureditvijo parkirišč in ostale zunanje ureditve v letošnjem letu zaključila. Med drugim so v sodelovanju s KS Podbočje zgradili novo mrliško vežico v Podbočju, na brestaniškem pokopališču pa se je konec leta zaključila gradnja nadstrešnice. Tako kot večina slovenskih občin je tudi Občina Krško v lanskem letu začela z izdelavo Celostne prometne strategije, ki bo podlaga za prijave na evropske razpise za naložbe v izgradnjo prometne infrastrukture.
Sprejeli predlog Celostne prometne strategije občine Krško
Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli tudi predlog Celostne prometne strategije v občini Krško, s katero je začrtan nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti. Pri tem bo občina sledila glavnim strateškim ciljem: razbremenitev tranzitnega in tovornega prometa skozi središča naselij do leta 2025, vzpostavljanje večje integriranosti, konkurenčnosti in dostopnosti med vsemi prometnimi načini s poudarkom na obstoječim javnim potniškim prometom do leta 2020, ureditev nove in obstoječe kolesarske infrastrukture in s tem omogočiti celovito povezanost kolesarskega omrežja do leta 2025, prepoloviti število prometnih nesreč s hujšimi poškodbami in doseči ničelno smrtnost na cestah v občini do leta 2025, povečati delež vozil z okolju prijaznim pogonom na 10% do leta 2025. Na podlagi sprejetega dokumenta bo Občina Krško lahko kandidirala na evropskih razpisih za različne infrastrukturne projekte na področju prometa.
Znani občinski nagrajenci ob junijskem prazniku
Svetnice in svetniki so potrdili tudi predlog komisije za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami pri Občinskem svetu Občine Krško, da ob letošnjem občinskem prazniku nagrade prejmejo: Veliki znak Občine Krško Miran Resnik in Steklarstvo Resnik ter Dom starejših občanov Krško, Znak Občine Krško Stane Iskra ter družba Willy Stadler d.o.o., Priznanja Občine Krško pa Božislav Kosalec, Mitja Markovič, Franc Slivšek, Dejan Žnideršič in družba ARCH d.o.o. Jubilejna priznanja bodo prejeli PGD Dolenja vas, Lovska družina Senovo, PGD Veliki Trn, PGD Mali Kamen, AMD Krško, Društvo upokojencev Senovo, Društvo upokojencev Brestanica, Zveza lovskih družin Posavje Krško, Lovska družina Krško, Lovska družina Studenec – Veliki Trn, Pihalni orkester Krško, Šolski center Krško – Sevnica, PGD Brege, PGD Gora, ZŠAM Krško, Kulturni dom Krško, Društvo ljubiteljev fotografije Krško, Teniški klub Brestanica in Skavti STEG Krško.
»Za« izgradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma Poklicne gasilske enote Krško
Svetniki so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma Poklicne gasilske enote (PGE) Krško. Del sedanjega objekta PGE Krško je bil zgrajen v letih 1964 – 1965 za potrebe PGD Videm ob Savi in Industrijskega gasilskega društva Tovarne celuloze in papirja Krško. Novejši objekt je bil zgrajen v letih 1979 - 1980 s sedmimi garažnimi mesti, skladiščem in garderobo za intervencijske obleke v spodnji etaži ter pisarnami za potrebe Javnega zavoda PGE in Gasilske zveze Krško, učilnico, trim kabinetom in arhivom. Z razvojem je enota, ob soglasju ustanovitelja, prevzemala nove naloge, zato so sedanje prostorske kapacitete objekta bistveno premajhne in že moteče vplivajo na izvajanje nalog. Naložba predvideva izgradnjo prizidka in obnovo gasilskega doma, ki bo zasnovan tako, da bo oblikovno in funkcionalno prilagojen okrepljeni vsebini. Poleg tega se zaradi potreb po novih in obnavljanju obstoječih znanj in veščin pojavlja potreba po uporabi ustreznih in primerno opremljenih kabinetih in učilnicah, potreba po dodatnih garažnih prostorih za gasilska vozila, opremo in tehniko ter tudi potreba po dodatnih prostorih za nemoteno delo PGD Videm ob Savi. Vrednost investicije po tekočih cenah znaša 2,6 milijona evrov, potekala pa naj bi do leta 2021.
Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta - Izgradnja prizidka in obnova gasilskega doma Poklicne gasilske enote Krško bo s predlaganimi viri in dinamiko financiranja vključen v Načrt razvojnih programov Občine Krško 2017- 2021 ob prvem rebalansu proračuna Občine Krško za leto 2017 in ob spremembi Odloka o proračunu Občine Krško za leto 2018. Občinski svet je hkrati podal soglasje k novemu statutu PGE Krško.
Med drugim so svetnice in svetniki sprejeli tudi Letni izvedbeni načrt kulture za letošnje leto, na podlagi katerega je za kulturo v letu 2017 namenjenih 1,9 milijona evrov, ter prisluhnili poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravju in izvajanju programa SVIT v občini Krško. Kazalniki poročila med drugim kažejo na zelo slabo odzivnost na področju preventivnih programov, kot na primer SVIT in ZORA.