V NEK končujejo projekt uvedbe suhega skladiščenja izrabljenega goriva

Krško, 20. marec 2023 – Nuklearna elektrarna Krško končuje projekt uvedbe suhega skladiščenja izrabljenega goriva in bodo predvidoma v naslednjem tednu začeli s prvo kampanjo prestavitve dela izrabljenega goriva iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče. NEK sicer še naprej potrjuje zanesljivost in predvidljivost svojega delovanja. Potem ko je lani po 513 dneh izjemno uspešno končala 32. gorivni ciklus, s stabilnim obratovanjem tudi v tem ciklusu ostaja trdni steber elektroenergetskih sistemov Slovenije in Hrvaške ter omogoča pogoje za njun prehod v brezogljičnost. NEK ima pravnomočno okoljevarstveno soglasje za podaljšanje svoje obratovalne dobe za dodatnih 20 let (do 2043). V skladu s slovensko zakonodajo poteka tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost preverja, ali NEK izpolnjuje merila za obratovanje v naslednjih desetih letih. S prestavitvijo prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov v suho skladišče bomo končali projekt suhega skladišča izrabljenega goriva. Tako bodo izpolnili vse pogoje in uveljavili odločbe upravnih organov za podaljšanje obratovanja NEK ter odjemalcem še dve desetletji zagotavljali električno energijo po razumni ceni.

NEK pridobila okoljevarstveno soglasje za obratovanje do leta 2043

Ministrstvo za okolje in prostor je končalo postopek presoje vplivov NEK na okolje in 13. januarja letos izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let (do 2043). Celotni postopek, ki je potekal v skladu z mednarodnimi, evropskimi in slovenskimi predpisi, je bil zelo zahteven in kompleksen. V čezmejni presoji so sodelovale vse sosednje države in Nemčija. Obravnavane so bile vse okoljske teme, med njimi: potresna varnost, izboljšave za zagotavljanje varnosti, odpornost na podnebne spremembe in zunanje dejavnike ter vpliv na vode glede trenda segrevanja vodotokov na vzhodu Slovenije.

V skladu s slovensko zakonodajo poteka tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) v skladu s standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo preverja, ali NEK izpolnjuje merila za obratovanje v naslednjih desetih letih. Tretji občasni varnostni pregled obsega področja objekta, varnostnih analiz, obratovanja in uporabe obratovalnih izkušenj, vodenja, okolja, fizične zaščite in varstva pred sevanji; končal naj bi se do konca leta.

Projekt uvedbe suhega skladiščenja izrabljenega goriva se končuje

V preteklem desetletju so v NEK uvedli vrsto tehnoloških izboljšav, ki pomenijo še večjo odpornost elektrarne na naravne in druge malo verjetne dogodke. Kjer je bilo mogoče, so izbrali pasivne rešitve. Tudi uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva je prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, saj za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta. V svetu velja kot najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje izrabljenega goriva.

Za uvedbo suhega skladišča so morali izpeljati več upravnih postopkov skladno s prostorsko, okoljsko, gradbeno in jedrsko zakonodajo. Postopek sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta NEK, ki je vključeval celovito presojo vplivov na okolje in čezmejni posvet s Hrvaško in Avstrijo, so uspešno končali marca 2020. Integralno gradbeno dovoljenje so pridobili februarja 2021. Tudi za ta postopek so izvedli presojo vplivov na okolje in čezmejno presojo s Hrvaško in Avstrijo. Po izgradnji so v začetku tega leta pridobili uporabno dovoljenje za suho skladišče. Postopek odobritve suhega skladiščenja izrabljenega goriva in sprememb licenčnih dokumentov je bil končan z izdajo odločbe URSJV.

Prestavitev izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče

Suho skladišče je zgradba, velika 50 x 70 x 20 metrov. Debelina armirane betonske temeljne plošče je 1,75 metra in vključno z obodnimi stenami zagotavlja zaščito pred poplavo ter omogoča sidranje skladiščnih zabojnikov. Zagotovljeno je merjenje sevanja in temperature. Vgrajena je infrastruktura za nadzor s strani Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Izrabljeni gorivni elementi bodo uskladiščeni v vsebniku, v katerem bo helijeva atmosfera. V vsakem vsebniku bo 37 izrabljenih gorivnih elementov. Debel betonski plašč zabojnika, v katerega bo vstavljen vsebnik, bo mehanska in radiološka zaščita. Hlajenje bo zagotovljeno brez delujočih hladilnih sistemov s prostim pretokom zraka med vsebnikom in plaščem zabojnika. Robustna zasnova zabojnika ščiti pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi ter morebitnim padcem komercialnega letala. Tehnološka rešitev zagotavlja visoko raven varnosti delavcev in okolja ob prestavitvi izrabljenih gorivnih elementov iz bazena v zabojnike, med transportom zabojnikov od zgradbe, v kateri je bazen za izrabljeno gorivo, do suhega skladišča, ob prestavitvi v suho skladišče in ves čas začasnega skladiščenja. Izbrana tehnološka rešitev omogoča tudi transport gorivnih elementov v prihodnosti za potrebe trajne rešitve. V prvi kampanji bodo do jeseni v suho skladišče prestavili 16 zabojnikov s 592 izrabljenimi gorivnimi elementi. Prestavitev bo nadzorovala URSJV, spremljale pa jo bodo tudi pooblaščene organizacije.

Z uvedbo suhega skladiščenja bodo izpolnili vse pogoje in uveljavili odločbe upravnih organov za podaljšanje obratovanja NEK ter odjemalcem še dve desetletji zagotavljali električno energijo po razumni ceni. Minili pa sta tudi dve desetletji, odkar sta bili uveljavljeni Meddržavna in Družbena pogodba, s katerima je NEK po letih ekonomske negotovosti, statusnih in upravljavskih sprememb dokončno stabilizirala svoj ekonomski in statusni položaj ter pridobila stabilne vire za delovanje in tehnološko posodabljanje. Letošnji proizvodni cilj je več kot 6 milijard kilovatnih ur električne energije, kar zahteva polno obratovanje vse dni leta. Dosledno upoštevanje upravnih omejitev in izvedba del v skladu z najvišjimi standardi pa ostajata njihovi trdni zavezi.

Vir: NEK