Nahajate se:
NIJZ: REZULTATI RAZISKAVE STANJA ZDRAVJA OBČANOV V MESTNI OBČINI KRŠKO
NIJZ: REZULTATI RAZISKAVE STANJA ZDRAVJA OBČANOV V MESTNI OBČINI KRŠKO
13. 5. 2022
208
Krško, 11. maj 2022 - NIJZ je pripravil pregled ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Mestna občina Krško spodbudne številke dosega pri manjše pojavnosti klopnega meningoencefalitisa, astme ter zmanjševanju števila novih primerov obolelih za rakom, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ter boleznih, ki so neposredno pripisljive alkoholu. Splošno je pandemija covida-19 prinesla poslabšanje življenjskega sloga v državi, predvsem med mladimi, ki so v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami v največji meri poročali, da so bili manj fizično aktivni, uživali so več nezdrave hrane, več so kadili, pili več alkohola ter bili v večjem stresu kot pred pandemijo.
V mestni občini Krško je stopnja delovne aktivnosti višja od slovenskega povprečja. Ima negativen prirast prebivalstva, vendar pa v zadnjih letih beleži opazno rast števila starejših nad 80 let.
Nekaj dejstev o zdravju v MO
V občini je sicer delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka kot tudi tistih, ki jih prejemajo za sladkorno bolezen, višji od slovenskega povprečja, vendar pa je spodbudno dejstvo, da se delež bolnikov pri obeh boleznih v zadnjih letih zmanjšuje. Kljub temu, da je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi 2,6 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1, pa je stopnja umrljivosti zaradi slednje pod slovenskim povprečjem. Beleži se tudi višja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka in sicer je ta 8,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5. Zelo nizko vrednost pa ima občina pri klopnem meningoencefalitisu, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenaša klop. V občini je delež okužb 0,7 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje višje in sicer 8,3 na 100.000 prebivalcev. Poleg tega pa so spodbudni podatki, da se zmanjšuje delež kadilcev in tudi pojav astme pri otrocih in mladostnikih. Zmanjšuje se število novih primerov raka debelega črevesja in danke. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil sicer višji od slovenskega povprečja, se pa je v zadnjih letih močno znižal pojav bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu.
V občini beležimo slab odziv na preventivne programe Svit, Dora in Zora, zato pozivamo občane, da se v skrbi za svoje zdravje in zgodnje odkrivanje rakavih obolenj odzivajo na pozive NIJZ.
Pandemija covida-19 in življenje prebivalcev Slovenije
Na NIJZ so z namenom, da bi razumeli vedenje ljudi v povezavi s pandemijo covida-19, izvedli raziskavo, pri kateri so ugotovili splošno poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev Slovenije. Do največjega poslabšanja je prišlo pri najmlajši starostni skupini anketiranih oseb. Anketiranci stari od 18 do 29 let so v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami v največji meri poročali, da so bili manj fizično aktivni, uživali so več nezdrave hrane, več so kadili in pili več alkohola kot pred pandemijo. Prav tako je bila v tej skupini najvišja stopnja stresa, ki se je v višjih starostnih skupinah postopoma zmanjševala. Najpogostejši razlog za stres so anketiranci navajali obremenitve na delovnem mestu, zaskrbljenost zaradi neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 in zaskrbljenost zaradi negotove finančne prihodnosti. V prihodnosti lahko zaradi zamikov v zdravstvenih obravnavah, ob hkratnem poslabšanju življenjskega sloga, pričakujemo poslabšanje epidemije kroničnih nenalezljivih bolezni, slabše duševno zdravje prebivalcev in povečano obremenitev zdravstvenega sistema po koncu pandemije covida-19.